1. OSNOVNI RAČUNALNIŠKI POJMI

1. UVOD

V nekem smislu imajo računalniki zelo kratko zgodovino, ki ni daljša kot 25 – 30 let. Če pa na pojav računalnikov pogledamo širše, sega njihova uporaba v tisti čas, ko je primitivni človek prvič pobral nekaj kamenčkov, saj je bil ob menjavi blaga prisiljen k štetju.

Svet je iz leta v leto postajal bolj zapleten in vedno več je bilo podatkov, ki jih je bilo potrebno obvladovati. Vsi izumi računskih strojev so vse do druge polovice 19. stoletja ekonomsko propadli, saj so bili dragi, lajšali so pa delo le uradnikom, ki so bili cenena in lahko zamenljiva delovna sila.

Leta 1880 so v Ameriki izvedli 11. štetje prebivalstva. Še po štirih letih urejanja podatkov niso prišli do končnih številk. Ko obdelava ni bila končana niti leta 1887, je statistični urad ugotovil, da podatki ne bodo uporabni in da bodo težave z naslednjim štetjem še hujše. To je bila po vsej verjetnosti prvič, da je skupina ljudi ugotovila, da svet postaja preveč zapleten, da bi ga lahko človeški možgani obvladovali brez zunanje pomoči. Objavili so natečaj za izdelavo računskih strojev in v tridesetih letih tega stoletja so se stvari začele obračati na bolje. Leta 1947 so na Pennsylvanianski elektrotehniški fakulteti sestavili računalnik ENIAC (Electronic Numerical Integrator and Calculator). S tem strojem se pravzaprav začenja obdobje računalnikov. V ZDA so pobudo sprejela velika podjetja. V začetku 50. let so se na trgu pojavili že prvi majhni računalniki, namenjeni gospodarstvu. Njihova cena je bila zelo visoka, sestavni deli nezanesljivi. Kazalo je, da bodo zaradi teh slabosti propadli. Takrat pa so iz družbe Bell Telephone nepričakovano sporočili, da so odkrili transistorje. Tako so računalniki iz preteklosti skočili v sedanjost, saj je nova tehnologija omogočila gradnjo zanesljivih in sčasoma tudi cenovno dostopnejših sistemov.

Med ljudmi živi pojmovanje, da je računalnik nekaj zelo zapletenega in nedojemljivega. V resnici je to le avtomat za obdelavo podatkov. Obdelava podatkov pomeni računanje, primerjanje, sortiranje, shranjevanje, vnos in dodajanje podatkov. Ker elektronska vezja zelo hitro delujejo, je tak avtomat visoko zmogljiv, dela mnogo hitreje od mehanskega, zato lahko v enakem času naredi mnogo več. Prav tako, kot moramo programirati mehanski aparat, moramo programirati tudi računalnik.

Bistvena prednost računalnika je v tem, da zelo hitro obdela in prikaže podatke, ki jih potrebujemo. Razen tega je računalnik sposoben na majhnem prostoru shraniti velike količine podatkov in s pomočjo programov priti do njih v zelo kratkem času. Večino ljudi sprva moti to, da so podatki shranjeni tako, da jih ne vidimo. To je motilo tudi prve uporabnike telefona, saj tudi pri telefoniranju ne vidimo sogovornika, danes pa se na to sploh ne spomnimo več.