10. PARTNER TERMINAL

Partner je sestavljen iz dveh glavnih digitalnih in več pomožnih vezij. Prvo vezje je CPU s 128K hitrega pomnilnika, drugo pa je sestavljeno iz grafičnega in tekstovnega dela. To vezje sestavlja skupaj z ekranom in tipkovnico terminal Partnerja. Pri večjih računalniških sistemih sta računalniški in terminalski del navadno ločena, pri Partnerju pa sta vgrajena v isto ohišje.

Grafični del je realiziran s pomočjo grafičnega procesorja THOMPSON EF 9367. Grafična slika je shranjena v 128K hitrega pomnilnika (RAM), kar omogoča hkratno shranjevanje dveh slik, vsaka zavzema po 44K hitrega pomnilnika. Grafično sliko lahko krmilimo le programsko.

Neodvisno od grafične slike se na ekranu prikazuje tekstovna slika. To pomeni, da imamo na ekranu lahko samo tekst, samo grafično sliko ali pa kombinacijo obojega.

Za shranjevanje teksta je namenjenega 4K pomnilnika in še 4K pomnilnika za atribute. Znakovni generator lahko izpiše 256 različnih vnaprej definiranih znakov. Razen tega je v pomnilniku prostora še za 128 znakov, ki jih definira uporabnik.

Tekstovni del lahko deluje v treh različnih načinih delovanja: VT-100, VT-52 in PARTNER. Način delovanja je odvisen od programa, ki ga izvajamo, zato moramo pred izvajanjem programa ustrezno nastaviti terminal.

Različne vrste znakov, način delovanja in še nekatere druge funkcije terminala nastavimo s tipko SET-UP. Vse terminalske funkcije in njihovo programsko krmiljenje je opisano v Dodatku B.

10.1. SET-UP

Tipko SET-UP uporabljamo za spreminjanje in nastavljanje načina delovanja Partnerjevega terminala. Nekatere nastavitve so določene s programom, ki ga želimo izvajati, druge pa si lahko poljubno nastavimo in si s tem olajšamo delo. Terminal lahko nastavljamo kadarkoli, tudi med izvajanjem programa. Po pritisku te tipke se izvajanje programa začasno prekine, v zadnjih petih vrsticah se izpiše set-up menu. Ponovni pritisk SET-UP tipke vrne staro sliko in obnovi izvajanje prekinjenega programa.

Slika 10.1 prikazuje menu za nastavitev tabulatorjev. V zadnji (spodnji) 26. vrstici vedno dobimo informacijo o trenutno aktivnem menuju. Naslov aktivnega menuja je izpisan v inverzni sliki (temne črke na svetli podlagi). Naslov menujev v slovenščini pomenijo sledeče:

• tabulators – Nastavitev tabulatorjev
• term. & kbd – Nastavitev terminala in tipkovnice
• screen – Nastavitev zaslona
• save & reset – Shranjevanje in klic začetnega stanja

Menuje izbiramo s tipkama <PF3> in <PF4>. Ob pritisku tipke PF4 dobimo na ekranu sliko, ki prikazuje aktiven menu “term. & kbd”. Ponovni pritisk tipke PF4 povzroči prehod v naslednji menu. S tipko <PF3> preidemo nazaj v prejšnji menu (“tabulators”).

V vsakem menuju je več različnih funkcij. Izpisane so v 24. in 25. vrstici. Ime funkcije, ki je napisano v inverznem načinu, označuje funkcijo, ki jo spreminjamo. Med funkcijami izbiramo s tipkama <PF1> in <PF2>. Pritisk tipke PF2 povzroči prehod k naslednji funkciji, <PF1> pa k predhodni. Zraven vsake funkcije je izpisana trenutna nastavitev. Te spreminjamo s tipkama <GOR> “puščica gor” in <DOL> “puščica dol”.

Postopek nastavitve terminala je torej sledeč:

1. Pritisnemo <SET-UP> tipko.

2. S tipkama <PF3> in <PF4> izberemo ustrezen meni.

3. S tipkama <PF2> in <PF1> izberemo ustrezno funkcijo.

4. S tipkama <GOR> in <DOL> nastavimo način delovanja.

5. Če nastavljamo več funkcij, ponavljamo točki 2 in 3.

6. S tipko <SET-UP> zaključimo delo.

ESC sekvence za programsko nastavljanje funkcij terminala so zbrane v Priročniku za programerje.

10.2. Nastavitev tabulatorskih mest (tabulators)

Tabulatorska mesta so točke v vrstici na ekranu, kamor skoči sledilni znak ob pritisku tipke <TAB>. Ta mesta imajo isto vlogo, kot tabulatorji na pisalnem stroju. Navadno je vsako osmo mesto tabulatorsko mesto. Ta mesta lahko tudi poljubno nastavimo in si s tem prihranimo večkratno zaporedno uporabo tipke <PRESLEDEK> in lažje oblikujemo izpis na ekranu. To je posebej važno pri vnosu teksta. Nekateri urejevalniki teksta ne uporabljajo terminalskih tabulatorskih mest, zato je pri takšnih urejevalnikih potrebno posebej programsko določiti ta mesta.

V prvi vrstici menuja so tabulatorska mesta označena s svetlejšim izpisom.

Brisanje vseh tabulatorskih mest (CLEAR ALL TABS)
S tipkami <GOR>, <DOL> ali <PRESLEDEK> odstranimo vsa tabulatorska mesta.

Postavitev tabulatorskih mest na vsako osmo (SET ALL TABS TO 8)
S tipkami <GOR>, <DOL> ali <PRESLEDEK> določimo, da je vsako osmo mesto tabulatorsko.

Poljubno postavljanje tabulatorskih mest
S tipko <PF4> preidemo s sledilnim znakom v prvo vrstico menuja. S tipkama <LEVO> in <DESNO> izberemo mesta v vrstici. S tipko <GOR> na tem mestu postavimo tabulator, s tipko <DOL> na tem mestu brišemo tabulator.

10.3. Nastavitev terminala in tipkovnice (TERM & KBD)

Partner terminal lahko emulira (posnema delovanje) več različnih terminalov. Deluje lahko tudi z različnimi tipkovnicami in različnimi načini delovanja. Napačna nastavitev funkcij v tem menuju povzroči, da na ekranu dobimo nepravilne slike – kar pomeni, da tipkovnica pošilja napačne znake.

10.3.1. Tip terminala (Terminal type)

Partner deluje v treh različnih standardih za terminale (ANSI, VT52 in PARTNER). Programi so pisani po različnih standardih, zato je treba pred izvajanjem programa ustrezno nastaviti tip terminala. Nekateri programi sami nastavijo pravilen tip. Če je tip terminala nepravilno nastavljen, se na ekranu slika nepravilno izpiše (navadno v eni vrstici).

PARTNER terminal zahtevajo programi, ki so bili pisani za starejšo negrafično verzijo Partnerja. Če grafični Partner deluje v PARTNER načinu, je popolnoma kompatibilen (enako deluje), kot negrafični Partner.

V ANSI načinu deluje večina programov. VT52 način se redkeje uporablja, največkrat če Partnerja uporabljamo kot inteligentni terminal drugih računalniških sistemov.

10.3.2. Nabor znakov (Terminal language)

S to funkcijo izbiramo nabor znakov, ki se izpisujejo na ekranu. Na voljo imamo naslednje nabore znakov:

• USASCII
• UKASCII
• SPANISH
• FRENCH
• GERMAN
• ITALIAN
• DANISH
• SWEDISH
• YUGOSLAV

Navadno izberemo isti nabor znakov, kot je napisan na tipkovnici (YUGOSLAV). Izbira je sicer poljubna. Programerji bodo morda izbrali USASCII nabor, ker pri tem naboru dobijo preglednejši izpis (listing).

Ta nastavitev ima vpliv le na ekran, ne pa tudi na izpis znakov na tiskalniku.

10.3.3. Razporeditev tipk na tipkovnici (kbd type)

Uporabimo lahko tipkovnici z QWERTZ ali QWERTY razporeditvijo. (Razporeditev tipk označujemo z tipkami, ki se nahajajo desno od tipke <TAB>). Pravilnost nastavitve ugotovimo, če se tipka <Z> na ekranu odziva z “Z”; če se odziva z “Y” je nastavitev napačna.

10.3.4. Ponavljanje znaka (auto repeat)

Funkcija AUTO REPEAT omogoča, da tipka pošilja več istih znakov zaporedoma, če na tipko pritiskamo dlje, kot 0.5 sec. Znakov ne ponavljajo tipke <SET-UP>, <RETURN> in <ESC>. Nastavitev te funkcije je poljubna.

10.3.5. Zvočni odziv tipkovnice (keyclick)

Če je ta nastavitev vključena, se tipkovnica zvočno odziva ob pritisku vsake tipke. Izbira je poljubna.

10.4. Nastavitev ekrana (screen)

Funkcije v tem meniju omogočajo nastavitev širine ekrana, ozadja ekrana in način izpisa daljših vrst, kot je širina ekrana. Priporočljiva nastavitev je naslednja:

• Auto new line: No
• Auto wrap around: No
• Screen width: 80
• Screen background: Normal

10.4.1. Širina ekrana (screen length)

Izbiramo med širinama 80 ali 132 znakov v vrstici. Navadno izberemo 80 znakov v vrstici, ker aplikacije ne podpirajo širine 132.

10.4.2. Ozadje ekrana (screen background)

Izbiramo med svetlimi znaki na temni podlagi in temnimi znaki na svetli podlagi. Izbira je poljubna, vendar je prva možnost prijetnejša za oči.

10.4.3. Prehod v novo vrstico (new line)

Če je ta funkcija vključena, tipki <RETURN> in <LF> pošiljata dva znaka: znaka za prehod na začetek vrstice (carriage return) in znak za prehod v naslednjo vrstico (line feed). Ob izključeni pošiljata le svoj znak.

Nastavitev je napačna, če se na ekranu izpisuje le vsaka druga vrstica, ali če se izpisuje vrstica preko vrstice.

10.4.4. Lomljenje vrstic (Auto wrap around)

Pri izpisovanju vrstic daljših kot 80 oziroma 132 znakov, imamo možnost, da se takšna vrstica izpiše v več vrstic zaslona. Pri izključeni funkciji se bodo odvečni znaki izpisovali na zadnjem mestu v liniji.

10.5. Shranjevanje in ponovni klic nastavitev (Save & Reset)

Nastavitev, ki jo definiramo, lahko shranimo v pomnilnik in s tem dosežemo, da bomo imeli izbrano nastavitev ob vključitvi računalnika. Če nastavitve ne shranimo, velja le do izključitve ali resetiranja računalnika.

Vpis v pomnilnik, branje pomnilnika ali reset terminala dobimo s pritiskom tipke <PRESLEDEK> ali <GOR>.

10.5.1. Vpis v pomnilnik (Save parameters)

Ta funkcija omogoča, da nastavitev zapišemo v pomnilnik, ki je med izključitvijo računalnika napajan z baterijo. To omogoča, da ob vključitvi računalnika dobimo vedno željeno nastavitev. Če nastavitve ne shranimo v pomnilnik, velja le do izključitve računalnika.

10.5.2. Branje pomnilnika (Recall parameters)

Omogoča branje nastavitev, ki so zapisane v pomnilniku, in ustrezno nastavi terminal.

10.5.3. Začetna nastavitev terminala (Terminal reset)

Ta funkcija postavi Partner terminal v začetno stanje, oziroma v stanje ki je definirano v pomnilniku, zbriše ekran in izstopi iz SET-UP programa.